Bag om Chemtraili So Nad Nami
Zgodba o razkrivanju prikrite resnice o globalnem zlocinu s kemijo v atmosferi - 3. del Z mislimi sem bil pri tej cudoviti reki in krasni Zgornji Savinjski dolini, ki je tudi moj razsirjeni dom, in ki je zdaj, po toliko letih, ze v precejsnji meri, brzcas nepovratno, onesnazena s chemtrail-svinjarijo. Ceravno se prijazni prebivalci - z izjemo morda kaksne deseterice z mano vred - tega niti ne zavedajo, pijejo in se kopljejo v strupeni (celo izvirski) vodi, jedo okuzeno tod pridelano (tudi bio) hrano, vdihavajo strahotno strupen (sicer cist) zrak... Najabsurdnejse pri vsem skupaj pa je, da jim tega pravzaprav sploh ni mogoce dopovedati, kar sem poskusal takoj, ko sem, se vedno menim, da ze leta 1999, videl prve chemtraile tudi v Sloveniji. Se zmeraj sem tudi preprican, da mora biti nekdo prilicno ne-umen, ce ze po petih minutah gledanja v nebo, kjer poteka akcija chemtrail-letal, ne ugotovi, da nekaj ni v redu. Sam sem namrec ze od najbolj rosnih let zijal v nebo nad svojo Planino, preko katere poteka letalski koridor v smeri sever-jug, zagotovo pa vecina letal, ki so z Brnika namenjena v denimo Frankfurt ali Kobenhavn, leti tocno nad mojo podrtijo. Tako sem se ze kot nepismen ciciban zabaval s stetjem aeroplanov, tako tistih, ki so imeli, bodisi polet ali pristanek na ljubljanskem letaliscu bodisi so le leteli prek moje glave z ali na druge tuje aerodrome. Vcasih sem jih istocasno v vidnem polju nastel vec kot deset, do kolikor sem sploh umel matematike prstov obeh rok. Ze takrat sem si tudi vtisnil v spomin, kako izgledajo navadne letalske izpusne sledi - contraili, in se preprical, da obicajno takoj, za kaksna dva otroska prsta med ocmi in letalom, tudi izginejo v nic...
Vis mere